Mednarodna študija, objavljena v reviji American Journal of Preventive Medicine, razkriva zaskrbljujoče podatke o vplivu ultra predelane hrane (UPF) na zdravje. Raziskava, ki je zajela podatke iz osmih držav, vključno z ZDA, Anglijo, Avstralijo in Brazilijo, ugotavlja, da uživanje velikih količin UPF, kot so pakirani kruh, pecivo, pripravljene jedi in sladkane pijače, znatno poveča tveganje za prezgodnjo smrt. Vsako 10-odstotno povečanje deleža UPF v prehrani poveča tveganje za smrt pred 75. letom za 3 odstotke. V Angliji kar 14 odstotkov prezgodnjih smrti pripisujejo uživanju te vrste hrane, kar je najvišji delež med preučenimi državami.
Raziskovalci so analizirali prehranske navade in podatke o umrljivosti v različnih državah ter ugotovili, da UPF prispeva k visokemu deležu smrtnih primerov. V ZDA je ultra predelana hrana povezana s 124.107 prezgodnjimi smrtmi letno, v Angliji pa s 17.781. Eduardo Augusto Fernandes Nilson, vodilni raziskovalec iz fundacije Oswaldo Cruz v Braziliji, poudarja, da zdravju ne škodujejo le visoke vsebnosti maščob, soli in sladkorja, temveč tudi aditivi, kot so umetna sladila, arome in emulgatorji, ki so značilni za UPF, piše The Guardian.
Linearna povezava med UPF in umrljivostjo
Študija je pokazala jasno linearno povezavo med uživanjem ultra predelane hrane in umrljivostjo iz vseh vzrokov. V državah, kjer prebivalci zaužijejo večji delež energije iz UPF, so stopnje prezgodnjih smrti višje. V Angliji, kjer UPF predstavlja 53,4 odstotka celotnega energijskega vnosa, in v ZDA, kjer dosega 54,5 odstotka, so posledice najbolj izrazite. V primerjavi s tem je v državah, kot so Kolumbija, Brazilija in Čile, delež prezgodnjih smrti, povezanih z UPF, nižji, in sicer 4, 5 oziroma 6 odstotkov. Raziskovalci opozarjajo, da visok vnos UPF ne vpliva le na posamezne bolezni, temveč povečuje splošno tveganje za smrt.
Nilson je izpostavil, da industrijska predelava hrane, ki vključuje uporabo umetnih sestavin, kot so barvila in konzervansi, dodatno poslabša zdravje. Ti dejavniki presegajo vpliv posameznih hranil, kot so natrij ali transmaščobe, in kažejo na širši problem predelane hrane. Študija tako poudarja potrebo po celostnem pristopu k ocenjevanju vpliva UPF na zdravje.
Naraščajoče breme v državah z nižjimi dohodki
Čeprav je vpliv ultra predelane hrane trenutno največji v državah z visokimi dohodki, raziskovalci opozarjajo na naraščajoč trend v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Globalizacija prehranske industrije in širjenje cenovno dostopnih UPF povečujeta njihovo porabo tudi v teh regijah. To vodi v poslabšanje javnega zdravja, saj se povečuje pojavnost kroničnih bolezni, kot so rak, srčne bolezni in diabetes, ki so povezane z uživanjem UPF.
Raziskava dopolnjuje obstoječe dokaze, ki kažejo na povezavo med UPF in specifičnimi zdravstvenimi težavami. Na primer, lanska študija, objavljena v reviji BMJ, je pokazala, da imajo posamezniki, ki zaužijejo največ UPF, za 4 odstotke večje tveganje za smrt in za 9 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi vzrokov, ki niso povezani z rakom ali srčnimi boleznimi. Med najbolj problematičnimi izdelki so izpostavili predelano meso, sladkor in ultra predelane zajtrke, kot so koruzni kosmiči.
Avtorji študije pozivajo vlade, naj sprejmejo odločne ukrepe za zmanjšanje porabe ultra predelane hrane. Predlagajo strožjo regulacijo oglaševanja, omejitve prodaje UPF v šolah in na delovnih mestih ter uvedbo davkov na te izdelke.
Povezane vsebine: